Posted on Leave a comment

Lymska borelioza – kronološki pregled (infografika)

Že pred 250. leti so ljudje dokumentirali simptome Lymske borelioze. Človek je bil z borelijo okužen že pred najmanj 5.300 leti, bakterija borelija pa je stara že vsaj 60.000 let.

Lymska borelioza je bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi, ki jo na človeka prenese klop, ko sesa kri. 

Njene korenine segajo že 60.000 let nazaj1, prvi dokazi, da je bil z borelijo okužen človek pa segajo 3.300 let pred našim štetjem. Borelijo so odkrili pri ledenem človeku Otziju, ki je najstarejša ohranjena mumija v Evropi.2

Prvi znani zapis, v katerem so opisani simptomi značilni za Lymsko boreliozo so iz leta 1764.3

Leta 1883 so bile prvič opisane spremembe na koži4, ki so značine za boreliozo. Šlo je najverjetneje za eritem ali rdečkaste kolobarje, ki so svoje ime erythema migrans dobili leta 1911.

Znanstveniki so nadaljevali z raziskavami in leta 1930 odkrili povezavo med rdečkastim kolobarjem in nevrološkimi simptomi, ki so se pojavili po vbodu klopa5. Leta 1949 pa so z antibiotikom penicilinom prvič uspešno ozdravili posledice okužbe z borelijo6, vendar takrat še niso vedeli, da gre za Lymsko boreliozo.

60 let po tem, ko je rdečkasti kolobar dobil svoje ime, je bil leta 1970 erythema migrans prvič prepoznan pri pacientu v ZDA in tudi uspešno ozdravljen z antibiotikom.7 Pet let kasneje je sledilo pomembno odkritje.

Leta 1975 so znanstveniki z ameriške univerze Yale raziskali visoko stopnjo obolelosti za boreliozo po vbodu klopa v ameriškem mestu Lyme in karakterizirali bolezen, ki jo danes poznamo kot Lymska bolezen ali Lymska borelioza.8

Da boreliozo povzroča bakterija so odkrili leta 1981. Odkril jo je Willy Burgdorfer, po njem pa je bakterija tudi dobila ime Borrelia burgdorferi (borelija).9

V Sloveniji so okužbo z bakterijo pri človeku prvič odkrili leta 1988, leta 1993 pa so okužbo z borelijo prepoznali tudi pri klopu.10

Borelioza se lahko razvije v zelo hudo bolezen. V letu 2018 je v Sloveniji za boreliozo obolelo 7.543 oseb.11 Bolj zgodaj, ko je okužba odkrita, učinkovitejše je lahko zdravljenje, za preventivo pa lahko največ naredimo sami.

Viri:

1 Reitman E, Yale School of Public Health. Ancient History of Lyme Disease in North America Revealed with Bacterial Genomes. Dostopno na: https://publichealth.yale.edu/article.aspx?id=15651 (24. 4. 2019).
2 Keller A. et al. New insights into the Tyrolean Iceman’s origin and phenotype as inferred by whole-genome sequencing. Nature Communications, 2012. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/ncomms1701.pdf
3,4,5 Marcus K. Verhandlungen der dermatologischen Gesellschaft zu Stockholm.Archives of dermatology and syphilology. 1910(101), 403 – 406.
6 Thyresson N. The penicillin treatment of acrodermatitis atrophicans chronica (Herxheimer). Acta Dermato-Venereologica. 1949(29), 572 – 621.
7 Scrimenti R. J. “Erythema chronicum migrans”. Archives of Dermatology, 1970(102), 104 – 105.
8 Elbaum-Garfinkle S. Close to Home: A History of Yale and Lyme Disease. Yale journal of biology and medicine, 2011(84), 103 – 108.
9 Burgdorfer W. et al. Lyme disease-a tick-borne spirochetosis? Science, 1982(216), 1317 – 1319.
10 Strle F. Lyme borreliosis in Slovenia. Zentralblatt für Bakteriologie, 1999(289), 643 – 652.
11 Nacionalni inštitut za javno zdravje. Lymska borelioza – razširjenost in zaščita. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/lymska-borelioza-razsirjenost-in-zascita (24. 4. 2019).

Komentirajte

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja