Analiza mikrobioma posameznika – iBIOM

ilustracija_microbiom_ZP-web

Mikrobi ali mikroorganizmi so za človeka zelo pomembni, saj nas ohranjajo zdrave. Neuravnovešena mikrobna združba ter prisotnost slabih mikrobov in odsotnost dobrih, lahko vodi v številne kronične bolezni. Na mikrobe v našem telesu vplivajo tako prehrana, uporaba zdravil, življenjski slog, genetska predispozicija, okolje v katerem bivamo kot kvaliteta zraka, ki ga dihamo ipd. Vabimo vas, da si ogledate spodnji animirani film, ki prikazuje vlogo mikroorganizmov v našem telesu.

Zgornja video vsebina se prvotno uporablja pri izobraževanju v znanstvenem izobraževalnem programu namenjenem otrokom – Mladi znanstvenik Ažbe.

Vse mikroorganizme – bakterije, viruse, praživali in glive, ki poseljujejo naše telo, z eno besedo imenujemo mikrobiom. Ti mikroorganizmi so običajno prisotni na koži, v črevesju, v ustni votlini in urogenitalnem traktu. Najdeni so bili tudi v krvi, pljučih in placenti. Njihova vloga na teh mestih še ni povsem pojasnjena, čeprav potekajo intenzivne znanstvene raziskave. Zanimivo je, da mikrobiom, ki nas poseljuje, je vsaj toliko do 10-krat številčnejši kot je vseh celic v našem telesu. Takšna številčnost pa se odraža v zapletenosti metabolnih procesov, ki omogočajo sobivanje mikrobnih in naših celic, kar pomeni, da eden brez drugega ne morejo obstajati.

Pogosto se mikrobe povezuje z negativnimi lastnostmi, kot da so nekaj slabega in se jih je potrebno znebiti. To je edini in pravilen pristop, kadar gre za okužbo človeka, z enim izmed patogenih in smrtno nevarnih mikroorganizmov. Vendar pa večina mikrobov, ki prebiva v našem telesu, nam pomaga pri ohranjanju zdravja. Predvsem nepremišljena uporaba antibiotikov, ki pobijajo tudi nam koristne mikroorganizme, lahko povzroči neravnovesje v sestavi mikrobne združbe. To zelo pogosto pripelje do kroničnih obolenj.

Povezava mikrobioma z različnimi bolezenskimi stanji

Znanstvene raziskave so potrdile značilno povezavo mikrobioma z različnimi bolezenskimi stanji. V nadaljevanju so povzete povezave in vplivi mikrobnih združb na zdravje človeka.

Mikrobna združba v črevesju je povezana z nastankom:
črevesnih bolezni – karcinom debelega črevesa, chronova bolezen, ulcerativni kolitis
metabolnih bolezni – debelost, diabetes
srčno-žilnih bolezni – ateroskleroza
bolezni centralnega živčnega sistema – alzheimerjeva bolezen, avtizem.

Vpliva na:
normalno delovanje prebavil – prebava hrane, produkcija vitaminov, uravnavanje apetita
imunski sistem – mikrobi povečujejo produkcijo protiteles, zmanjšujejo vnetja
razvoj možganov – vpliv na učenje in spomin.

Mikrobna združba na koži je povezana z nastankom:
atopičnega dermatitisa, aken, kožnih ran, diabetičnega stopala, okužb kože in prenašanja MRSA.

Mikrobna združba v ustni votlini je povezana z nastankom:
kariesa, paradontalne bolezni, avtoimunih bolezni, multiple skleroze, alzheimerjeve bolezni, srčno-žilnih bolezni. Vpliva na: okužbe tujkov oz. implantov v telesu razvoj otroka v noseči materi.

Mikrobna združba v urogenitalnem traktu vpliva na:
mikrobno združbo otroka, imunski sistem otroka pri porodu.
Ustrezna mikrobna združba v vagini vpliva na varovanje pred bakterijskimi in virusnimi okužbami ter razraščanjem gliv.

Plod znanstvenoraziskovalnega dela

Raziskave človeškega mikrobioma temeljijo na znanju in znanstvenoraziskovalnih dosežkih naših znanstvenikov. Z reševanjem kompleksnih mikrobioloških problemov se ukvarjajo že več kot 15 let.

Z željo pomagati ljudem pri ohranjanju zdravja in reševanju zdravstvenih težav povezanih z mikrobi, smo pri iBIOM-u pričeli z uvajanjem ljudem dostopnih raziskav človeškega mikrobioma.

Z uporabo naprednih analitičnih orodij analiziramo in določimo predstavnike mikrobov, ki poseljujejo naše telo. S tem lahko ugotovimo stanje človeškega mikrobioma, povezave s kroničnimi boleznimi (povzeto zgoraj) in vzroke potencialnih zdravstvenih težav, ki so z njimi povezane.

Shematski potek raziskave


Rezultati raziskave so široko uporabni pri odpravljanju konkretnih že obstoječih zdravstvenih težav, povezanih z mikrobi. Poleg tega vpogled v mikrobiom človeka omogoča posamezniku, da skozi čas ohranja zdravo mikrobno združbo in vpliva na preprečevanje pojavnosti bolezni, ki so naštete v zgornji tabeli. S tem lahko posameznik sam poskrbi za svoje zdravo, bolj kvalitetno in daljše življenje.

Za več informacij o izvedbi raziskave vašega mikrobioma nas lahko pokličete na telefonsko številko 041 825 182 ali nam pišete na mojmikrobiom@ibiom.eu

Lahko si pogledate še objave raziskav mikrobioma v najbolj uglednih znanstvenih publikacijah na svetu:

  • Collins M. Stephen, Surette Michael & Premysl Berick. The interplay between the intestinal microbiota and the brain. Nature Reviews Microbiology 10, 735-742 (November 2012)
  • Hsiao Y. Elaine, McBride W. Sara, Hsein Sophia, et al. Microbiota Modulate Behavioral and Physiological Abnormalities Associated with Neurodevelopmental Disorders. Cell, Vol. 155, Issue 7, 1451-1463 (December 2013)
  • Karlsson H. Frederik, Fak Frida, Nookaew Intawat, et al. Symptomatic atherosclerosis is associated with an altered gut metagenome. Nature Communications 3, Article number: 1245 (December 2012)
  • Karlsson H. Fredrik, Tremaroli Valentina, Nookaew Intawat, et al. Gut metagenome in European women with normal, impaired and diabetic glucose control. Nature 498, 99-103 (June 2013)
  • Ng M. Katherine, Ferreyra A. Jessica, Higginbottom K. Steven, et al. Microbiota-liberated host sugars facilitate post-antibiotic expansion of enteric pathogens. Nature (September 2013)
  • Iida Noriho, Dzutsev Amiran, Steward C. Andrew, et al. Commensal Bacteria Control Cancer Response to Therapy by Modulating the Tumor Microenvironment. Science, Vol. 342, no. 6161, pp. 967-970 (November 2013)
  • Deris J. Barrett, Kim Minsu, Zhang Zhongge, et al. The Innate Growth Bistability and Fitness Landscapes of Antibiotic-Resistant Bacteria. Science, Vol. 342, no. 6162 (November 2013)
  • Brown T. Christopher, Davis-Richardson G. Austin, Giongo Adriana, et al. Gut Microbiome Metagenomics Analysis Suggests a Functional Model for the Development of Autoimmunity for Type 1 Diabetes. PLOS ONE (October 2011).